Zaključno srečanje projekta LIFE Prilagajanje na podnebne spremembe v Vipavski dolini

Vipavska dolina pojutrišnjem – Vipava Valley Beyond Tomorrow

V petek, 4. junija 2021 je potekalo virtualno zaključno srečanje projekta »Prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Vipavski dolini – LIFE ViVaCCAdapt”. Na dogodku so bili več kot petdesetim udeležencem predstavljeni ključni rezultati, izsledki in dosežki tega petletnega projekta, ki je sofinanciran iz Programa LIFE s strani Evropske komisije in Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. 

Partnerji projekta LIFE ViVaCCAdapt: Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina, Občina Ajdovščina, Hidrotehnik d.o.o., Inštitut za vode Republike Slovenije, BO-MO d.o.o. in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, konec junija uradno zaključujejo z delom na projektu. Ne glede na to, da se projekt formalno zaključuje, pa se bo vsebinsko delo nadaljevalo.

V uvodnem pozdravu zaključne konference je direktorica RRA ROD Ajdovščina ga. Brigita Habjan Štolfa izrazila zadovoljstvo, da je projektno partnerstvo doseglo vse zastavljene cilje, hkrati pa jih je projekt sam celo presegel. Kot zelo pomembno je izpostavila tudi povezanost akademske sfere z lokalnim okoljem ter uspešnost vpeljevanja prilagajanja podnebnim spremembam v vsakdanje razprave na lokalnem nivoju.

Vodja projektov pri programu LIFE iz Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje, ga. Laura Giappichelli, je v svojem nagovoru pohvalila vsebino in učinke projekta, ki sovpada z okvirom Zelenega dogovora in svojo vsebino  pripomore k trajnosti, tako okoljski, podnebni kot tudi gospodarski. Poudarila je, da je bil projekt izbran s strani Evropske energetske agencije kot študijski primer, kar zagotavlja diseminacijo na Evropski ravni.

Podrobnosti projekta je predstavila ga. Patricija Štor, koordinatorka projekta, ki je kronološko predstavila najpomembnejše, oziroma najvidnejše aktivnosti, ki so jih partnerji izpeljali v petletnem obdobju.

Pri pripravi strateških dokumentov igra lokalna skupnost najpomembnejšo vlogo

Prvi vsebinski del, Strategijo prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini 2017 -2021, je vsebinsko predstavil g. Štefan Trdan iz Inštituta za vode RS, ki je orisal pot od predhodnih analiz podatkov do dokumenta, ki je nastal v letu 2017. Strategija prilagajanja določa nujnost izvajanja ukrepov različnih strateških dokumentov glede na lokalno pomembnost ukrepov, opredeljeno na podlagi analize ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe, glede na proces posvetovanja z javnostmi, analizo vetrovnih razmer in problematiko protivetrnih pasov ter strokovno presojo pomembnosti ukrepov.

V teku razprave, ki se je odvila po predstavitvi, so panelisti poudarili pomembnost sodelovanja lokalnih skupnosti pri pripravi strateških dokumentov. »Brez sodelovanja občine tak dokument niti ne more nastati«, je poudarila dr. Marina Pintar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. G. Janez Furlan iz Občine Ajdovščina pa je izpostavil občine v smislu, da se dostikrat ne zavedajo pomembnosti tovrstnih dokumentov. »Strateške dokumente na katerem koli področju je orodje, ki ga uporabljaš, ko si v odločevalskem procesu. Strategija mora biti pripravljena tako, da nudi ogovore na ključne dileme in vprašanja, ki se pojavijo na poti razvoja«, pravi Furlan.

Sistem SPON omogoča manjšo porabo vode pri namakanju

V drugem vsebinskem delu sta nam izmenoma predstavila sistem za podporo odločanju o namakanju, ali na kratko SPON, g. Luka Honzak iz podjetja BO-MO d.o.o. in g. Luka Žvokelj iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. G. Honzak je predstavil sistem SPON z vidika informacij, ki jih potrebuje sistem za pravilno delovanje: vodna bilanca tal, fenološke faze rastline, vodozadrževalne lastnosti tal podatkov, nato pa je opisal delovanje sistema SPON, njegovo sestavo in podal informacije o tem, kaj uporabnik potrebuje za priključitev v SPON. Na koncu je orisal časovnico razvoja sistema SPON. G. Žvokelj pa je predstavili operativna dela razvoja sistema SPON ter ugotovitve in dognanja, ki smo jih bili deležni tekom projekta. Kar 21 uporabnikov sistema SPON je porabilo manjšo količino vode, kot bi jo brez uporabe SPON-a. Velika večina uporabnikov je s sistemom SPON zadovoljna in bi ga tudi priporočila drugim pridelovalcem. G. Honzak je za zaključek predstavil razvoj sistema SPON v prihodnje. Skrb zanj bodo prevzeli na Agenciji RS za okolje, operativno bo tam začel delovati novembra letos, novi uporabniki pa se mu bodo lahko priključili v namakalni sezoni 2022.

Člani panela so se strinjali, da je namakanje v kmetijstvu zelo pomembno, vendar se Slovenija po porabi vode v kmetijstvu uvršča na sam rep, glede na preostalo Evropo.  »V praksi se poslužujemo predvsem interventnega namakanja«, je povedal g. Vasja Juretič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, »namakamo, kadar je to res nujno potrebno. Intenzivne pridelave pa si brez namakalnih sistemov sploh ne moremo več predstavljati. Za pridelavo kvalitetne hrane in zadostne količine le-te, pa interventno namakanje ne pride v poštev.«

»Dostopnosti kakovostne vode in trajnostni rabi vode pa daje velik poudarek tudi Strategija EU prilagajanja podnebnim spremembam, ki skozi vrsto ukrepov in instrumentov financiranja, ščiti določena območja, med njimi tudi kmetijstvo,« je poudarila ga. Nataša Šip iz Evropske komisije v Sloveniji.

Sašo Šantl iz Inštituta za vode Republike Slovenije pa je povedal, da sistem SPON, ki uravnava porabo vode za optimalno kakovost in količino pridelane hrane, predstavlja korist za uporabnika z vidika zmanjšanja porabljene vode, manj poti, saj pridelovalcem ni potrebno na terenu preverjati poteka namakanja, pa tudi za boljše izkoriščanje hranil, ki se nahajajo v tleh, saj se sicer s prekomernim namakanje izpirajo iz tal.

Pilotni zeleni protivetrni pas že kaže prve rezultate

Tretji del zaključne konference se je osredotočil na predstavitev ukrepa zelenih protivetrnih zaščit. Ga. Polonca Vodopivec iz Občine Ajdovščina je povedala, da so za izvedbo pilotne zasaditve zelenih protivetrnih zaščit bile izvedene tri teoretične analize in izvedena sama zasaditev. Predstavila je osnovna izhodišča za tovrstne zasaditve in opisala izvedbo preliminarnih analiz ter postopek zasaditve protivetrnih zaščit.

Luka Honzak iz podjetja BO-MO d.o.o. se je pri tokratni predstavitvi osredotočil na predstavitev treh teoretičnih analih, ki so bile izvedene. Iz analize o vetrovnih razmerah je izšlo, da so vetrovi najmočnejši v zimskih mesecih, še posebej v Zgornji Vipavski dolini, praviloma pihajo iz smeri SV do V. Analiza protivetrnih pregrad je pokazala, kakšna mora biti zelena pregrada, da optimalno zaščiti zemljišče za njo, bistvene so lastnosti kot: višina in širina pregrade, vrsta dreves, … Pri zasaditvi posameznega pasu je potrebno vsako lokacijo obravnavati individualno.

S predstavitvijo izvedene delavnice za deležnike, je ga. Polonca Vodopivec fokus predstavitve usmerila na strokovno javnost, ki se sodelovala pri vzpostavitvi zelenih pasov ter nas popeljala skozi postopke do same zasaditve pilotnega pasu.

Na pilotnem protivetrnem pasu so bile izvedene že prve meritve, ki jih je predstavil g. Luka Honzak. Pri izvedbi te analize so bili uporabljeni isti parametri kot pri predhodni analizi ob začetku projekta. Ne glede na to, da je bila pilotna zasaditev izvedena šele leta 2018 pa so drevesa že dovolj zrastla, da so se pokazali prvi, pozitivni učinki pregrade.

Za zaključek je g. Janez Furlan predstavil nadaljnji razvoj zelenih protivetrnih zaščit v Vipavski dolini, ki se bo odvil po zaključku projekta, ko bo v Vipavski dolini zasajenih več kot 40 kilometrov zelenih protivetrnih pasov.

Razpravljavci so se po zaključenih predstavitvah strinjali, da je funkcij zelenih protivetrnih zaščit več in da ne gre govoriti o bolj in manj pomembnih. Tovrstni pasovi pa so tudi primerni za zasaditev na drugih območjih, ne zgolj v Vipavski dolini.