RAZLIČNI UKREPI ZA PRILAGODITEV KMETIJSTVA NA PODNEBNE SPREMEMBE
Partnerji projekta LIFE ViVaCCAdapt (https://life-vivaccadapt.si/en/ https://www.facebook.com/LIFEViVaCCadapt) smo razvili tri različne pristope za pomoč pri prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe: sistem SPON (Sistem za Podporo Odločanju o Namakanju) in zelene protivetrne zaščite, ki sta namenjena neposredni uporabi na terenu, ter Strategija prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe v Vipavski dolini 2017-2021, ki ponuja regulativni okvir glede kratkoročnih smernic na področju kmetijstva.
Namen strategije je okrepiti lokalno zmogljivost kmetijskega sektorja za prilagajanje podnebnim spremembam, obvladovanje podnebnih tveganj (suše, poplave, zmrzali in močan veter) in izkoriščanje priložnosti v kmetijstvu, ki jih prinašajo podnebne spremembe. S strategijo smo pridobili strokovna izhodišča, sklop prednostnih ukrepov in priporočila za izvajanje ukrepov za prilagajanje lokalnega kmetijstva na podnebne spremembe.
Drugi pristop za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, razvit v projektu, je tako imenovani sistem za podporo odločanju o namakanju ali na kratko SPON (več informacij https://www.youtube.com/watch?v=R6Hun03DPHQ&t). Uporabniki kmetijskih zemljišč iz Vipavske doline so bili povabljeni, da se pridružijo naši pobudi, 35 pa se jih je odzvalo.
35 kmetijskih gospodarstev iz celotne Vipavske doline je SPON začelo uporabljati leta 2019. Uporaba SPON na ravni kmetije je tehnološko inovativen ukrep, ki s postopkom izvedbe povečuje raven znanja na področju strokovno uporabljenega namakanja. Pred vstopom v projekt LIFE ViVaCCAdapt je bilo namakanje opravljeno brez podatkov o vsebnosti vode v tleh, vremenskih napovedih ali informacij o potrebah rastlin v določeni rastni fazi.
Že sama vzpostavitev SPON je zahtevala veliko število predhodnih dejavnosti. Na parcelah, kjer so želeli uporabniki imeti vzpostavljen sistem, smo vzeli vzorce zemlje. Na podlagi teh vzorcev smo ustvarili krivulje vodozadrževalnih lastnosti tal.
Med namestitvijo sond in pred zagonom sistema smo uporabnike prosili, naj nas seznanijo tudi z njihovim vodnim virom in vrsto namakalnega sistema, ki ga uporabljajo. Ta dva podatka nam predstavljata vhodne informacije o porabi vode.
S testno uporabo SPON smo prvič začeli v namakalni sezoni 2019. Do takrat so bili uporabniki naprošeni, da svoje rastline namakajo kot običajno. Na ta način smo brez usmerjanja in merjenja dobili vhodne podatke o porabi vode, ki so nam omogočili izračun prihrankov vode po vzpostavitvi sistema SPON. Glede na vse (navzkrižne) vhodne vire informacij o porabi vode se je izkazalo, da so prihranki vode dejansko prisotni, vendar se od kmeta do kmeta razlikujejo.
Sam sistem SPON je sestavljen iz več komponent, delovanje sistema pa je zapleten postopek, ki ga lahko predstavimo na naslednji poenostavljeni način.
Strojno opremo sistema DSSI sestavljajo sonda TDR in komunikacijska enota. Sonda je nameščena na ploskvi, na kateri je treba opraviti predhodne analize tal in njihovih lastnosti zadrževanja vode. Pred uporabo sistema moramo vedeti tudi, katere vrste rastlin bomo namakali in v kateri fenofazi so. Na ta način lahko določimo količino vode, ki jo rastlina potrebuje za optimalno rast in razvoj. SPON temelji na izračunu vodne bilance z uporabo namakalno-napovednega modela (IRRFIB), ki ga vodi Agencija RS za okolje. IRRFIB izračuna priporočeni namakalni čas in obrok za 5 dni vnaprej, pri čemer upošteva:
• informacije o lastnostih zadrževanja vode v tleh (poljsko kapaciteto, kritična točka, točka venenja),
• trenutna vsebnost vode v tleh,
• potreba rastline po vodi glede na razvojno fazo in
• vremenska napoved (padavine, evapotranspiracija).
Izračun priporočila za namakanje se zažene vsak dan v rastni sezoni po 9. uri po lokalnem času. Ko so rezultati na voljo, uporabniki SPON samodejno prejmejo e-pošto s priporočilom za namakanje. Elektronsko sporočilo je sestavljeno iz treh delov, in sicer:
• priporočila za namakanje, kjer so napovedi izhlapevanja, padavin in priporočene količine namakalne vode podane v obliki tabele,
• grafični prikaz količine vode v tleh v zadnjih 5 dni v e-poštni prilogi in
• fenologije, in sicer:
o trenutnee fenofaze z datumom začetka,
o naslednje fenofaze s predvidenim datumom začetka,
o prejšnje fenofaze z datumom začetka in
o povezave do spletnega vmesnika, kjer je mogoče spremeniti trenutno fenološko fazo.
Uporabniki lahko do SPON dostopajo tudi prek spletnega vmesnika. Vmesnik je zasnovan v tako imenovanem “odzivnem načinu”, tako da ga je mogoče uporabljati na vseh vrstah naprav.
SPON bo prenesen na nacionalno raven v okviru drugega projekta. Delovanje SPON bo po zaključku projekta zagotovljala ARSO. Orodje bo razvito v javni sistem, na katerega se bo lahko povezal vsak kmet v Sloveniji. SPON prispeva k večji odpornosti slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe in tako na ravni EU prispeva k skupnim ciljem okolju prijaznega kmetijstva.
Vipavska dolina v Sloveniji slovi po zelo močnem vetru, imenovanem burja in zimskih razmerah, ki včasih ne omogočajo zmrzovanja tal.
V splošnih priporočilih za zmanjšanje občutljivosti kmetijske proizvodnje na sušo v Sloveniji je priporočljivo jesensko globoko oranje, ki prispeva k zmrzovanju tal čez zimo, kar izboljša njihovo strukturo. Tako se tla sesedejo in tako ponovno vzpostavijo stik z globljimi plastmi tal, kar kasneje zagotavlja kapilarni pretok vode na površje. Jesenska osnovna obdelava tal omogoča zgodnejšo setev spomladi. Izogibati se je treba spomladanskemu in poletnemu oranju, saj s povečanjem tal in vlaženjem tal na površino poveča izhlapevanje. Upoštevanje teh priporočil na območju Vipavske doline bi pomenilo povečanje gospodarske škode, saj lahko burja pozimi po oranju njiv v zimskem času odnese veliko rodovitne zemlje. To se zgodi zlasti v primeru, ko tla pozimi ne zmrznejo in se pojavi močna burja, ki lahko na prostem odnaša rodovitno prst. Zapolnitev vodotokov in drenažnih jarkov ob pogostih močnih padavinah lahko pomenijo nevarnost večjega razlitja vodnih tokov na območjih, kjer ta razlitja niso predvidena.
Zato je za pridelovalce v Vipavski dolini, če naj sledijo priporočilom, smiselno zasaditi zelene protivetrne zaščite. Ena od opredelitev pravi, da je živa meja samostojna linija gozdnate vegetacije, ki med drugim deluje tudi kot vetrolov. Druga definicija pa navaja, da so zelene protivetrne zaščite nasadi dreves in grmovnic, ki so običajno posajeni v eno ali več vrst, da se tla (zemljišča) zaščitijo pred škodljivimi vplivi vetra. Glavni cilj sajenja zaščit je torej zaščita zemljišč pred erozijo vetra in zmanjšanje izhlapevanja vode iz odprtih kmetijskih zemljišč.
V preteklosti so bile obdelovalne površine manjše, žive meje so prosto rasle med polji in ščitile sveže obdelana (izpostavljena) kmetijska zemljišča pred vetrno erozijo. Zaradi prehoda na večinoma mehaniziran način obdelave zemlje so drevesa in grmičevje postali moteči dejavnik. Zaradi tega so bila večinoma odstranjen. Danes spet spoznavamo vsestranski pomen dreves ali zaplat gozdov in grmovnic v kmetijski krajini in se zavedamo, da so neprimerni, nepremišljeni, včasih tudi načrtovani vendar neizvedeni ukrepi v preteklosti povzročili veliko škodo.
Vendar se o trenutnih razmerah in pomenu protivetrnih zaščit pogosto razpravlja le ob večjih vremenskih dogodkih. Eden takšnih se je zgodil leta 2012, ko se je konec januarja in v prvi polovici februarja pojavila močna burja, ki je odpihnila več kot 30.000 m3 najrodovitnejše zemlje. Po tem ekstremnem vremenskem dogodku je bila izvedena delna analiza obstoječih mejic – primerjava med načrtovanimi, izvedenimi in danes ohranjenimi mejicami. Vendar v tej analizi ni bila opravljena nobena ocena učinkovitosti obstoječih mejic. To smo pripravili v okviru analize v našem projektu.
Danes, leta 2021, po več kot 30 letih od prvih začetkov sajenja, smo s pomočjo našega projekta spet na pravi poti za vzpostavitev zelenih protivetrnih zaščit po celotni Vipavski dolini. Ministrstvo za kmetijstvo RS bo dodelilo cca. 1,5 milijona EUR sredstev za ponovno zasaditev 40 kilometrov GWB v naslednjih letih.
Nekaj smo se naučili iz napak, ki so bile storjene v preteklosti. Tokrat smo ukrepali na lokalni ravni, kmetje obveščali o poteku kampanje, z njimi razreševali dileme in jih izobraževali o pomenu mejic. Verjamemo, da bo tokrat naše delo obrodilo sadove in da bo ukrep dobro sprejet, mejice pa bodo ostale (več informacij je na voljo na https://www.youtube.com/watch?v=PfuJZgJ7crI&t).
Ekipa LIFE ViVaCCAdapt
